Zmajčki napredovali v 3. krog

Sobota, 27. 1. 2018, skozi oči oboževalke…

Joj, končno je prišla ta sobota. Moja najboljša prijateljica mi je rekla, da je zadnjič gledala Zmajčke in da to moram nujno pogledat. Na hitro si uredim frizuro in hop, v telovadnico Bršljin. So že tam, res imajo lepe oranžne drese, zanima me, kako bi tudi jaz imela enega. Mogoče po tekmi…

Na drugi strani mreže je Žužemberk, ki pa me ne zanima preveč. Sodnik piska, servis, Zmajčki sprejmejo, podajo, žoga leti proti mreži in… Bum, konča v nasprotnikovem polju. Uauuu, tale ta visok jo pa kar zabije, zanima me, če bo še. Na klopi opazim še štiri Zmajčke, ki navijajo. Eden si vrta po nosu. Fuj, ampak je kr luštkan. No, tudi Žužemberk ne igra slabo, ampak tile Zmajčki niso od muh. Kmalu je tekme konec, Zmajčki zmagajo z 2:1. Naslednja tekma je proti Brezovici, kjer imajo Zmajčki po razburljivem preobratu že set žogo v zraku. Smola, zgubl so 27:25. Ni fer, po moje je bil sodnik kriv, čeprav je trener zadovoljen. Kaj pa on ve.

Nč hudga, spet proti Žužemberku, danes že drugič. Ura je že pol treh, zamudila sem kosilo, pa tudi matematiko se nisem učila, ampak tele Zmajčke moram še videt. Sprejem, podaja, Bum, tole mi je všeč. Na klopi eden spi, zgleda malo bled. Sploh jih je samo osem, kje so ostali? Dobr, trener nima težav z menjavami. Tekma mi je všeč, Zmajčki (no, pa tud uni, ta plavi) šibajo po igrišču in žoga kar noče pasti na tla. Un, ta visok spet zabije. Ampak potem, v drugem nizu tisti, ta mali ne pustijo, da bi jim žoga padla na tla. Sicer ne zabijajo, ampak kljub vsemu kar prepričljivo zmagajo.

Ko je tekme konec, ploskam in razmišljam, kako bi dobila majčko… Že skoraj stopim v garderobo, ko me pride iskat mami in me krega. Jutri bo matematika najbrž cvek, ampak nč hudga. Je bilo vredno, Zmajčki so res kul.