Ko se prebudi zmajček…

Stranje pri Kamniku, sobota (danes, po domače)… Vstati sem moral zgodaj, ker smo baje že ob osmih zmenjeni pred šolo. Ma kdo se je to spomnil, jest bi ob desetih, še risanke nisem pogledal, pa me prav zanima, kako se bodo Winxice rešile… Dobr, pa jutri.

Ura je devet, še vedno sem zaspan, pa še superge si moram zavezat. Ok, končno v dvorani, pogledam desno in žoga že leti pri moji glavi. Spretno se umaknem in se zaletim v trenerja. Ni vesel… Najbrž ne bom začel v prvi postavi, ampak saj je vseeno, itak sem zaspan. Prva tekma proti Brezovici, spet se mi je odvezala superga. Komaj jo zavežem, že grem na servis. Serviram z občutkom in zadanem mrežo. Fino… Trener me čudno gleda, verjetno bi mi rad nekaj povedal, ne verjamem, da kaj lepega. Kljub vsemu igramo dobro, večkrat padem po tleh, ampak zgleda, da sem se požrtvovalno vrgel. Dobro, da ne vidijo, da sem se spotaknil ob vezalko, ki se je spet odvezala. Očiju moram rečt, da mi kupi tiste z ježki, tole je preveč za zjutraj. Brez heca, baje smo igrali dobro, vsaj tako je rekel trener. Morda je bil na kaki drugi tekmi.

Kasneje nas je čakala še tekma proti Ljubljana Volleyu in Kamniku, kjer sem bil že čisto buden in pripravljen, da pokažem vse, kar znam. (Razen odvezanih superg.) Ko pride na igrišče Calcit, sem se spomnil, da mi igramo malo odbojko, zakaj so tako veliki? No ja, če sem že tukaj, potem bomo vseeno igrali, saj je vseeno. Na presenečanje vseh prisotnih v dvorani zmagamo prvi niz, za drugega se ne spomnim, ker sem si zavezoval vezalke. Tretji je bil prava bitka, na koncu smo jim podarili točko, ker da bi tamali premagali tavelke pa tudi ne izgleda. Še malo, pa gremo domov, samo tale sendvič še pojem.

V bistvu je bilo ok, potem so nas peljali še na sok. Naročil sem sicer malo pivo, pa sem dobil Ice tea… No ja, pa drugič. Komaj čakam…

J.M.

You may also like...